Zemlja vedno bolj propada

Ponedeljek, 6. november 2006

Zemlja vedno bolj propada. Neusmiljeno izgublja bitko z lovci na dobičke. Vsak dan zasedejo nov košček neokrnjene narave. Tempo je vedno hitrejši, zavest ljudi pa prenizka ali uspavana.Klimatske spremembe so vedno bolj izrazite. Letni časi niso več tisto, kar so bili. To lahko vsak izmed nas izkusi na svoji koži. Naravnih katastrof je vedno več- takšnih kot jih prej nismo poznali.

Ali kdo kaj stori, da bi to preprečil? Tisti, ki so za to zadolženi vsekakor ne. Politiki tiščijo glavo v pesek, saj nočejo priti v konflikt s kapitalom, ki jih je spravil na funkcije. Večina ljudi živi svoj vsakdan  kot da se nič ne dogaja. Raje hodijo po nakupih in gledajo televizijske nadaljevanke kot da bi si belili glavo s klimatskimi spremembami.

Nekaj zanesenjakov se bori, a jih je premalo. Lovci na dobiček jih sistematično izrivajo iz točk, kjer je še čista narava. Navedel bom nekaj primerov.

Pred kratkim sem potoval po dalmatinski obali- prvič po osamosvojitvi. Bil sem šokiran, ko sem videl, kako brezobzirno uničujejo naravni zaklad, ki jim je bil dan. Obala je popolnoma preobremenjena s hoteli in vedno novimi apartmajskimi naselji. Infrastruktura ne zmore več obremenitev. Povsod se čuti le želja po hitrem dobičku, brez urbanističnega koncepta in brez občutka za naravo.
 
Poznate otok Mljet? Prekrasen je, poln zelenja. Tam je nacionalni park in lahko vidimo table, ki kažejo na prepoved motornih propelerskih  plovil. Jezero s čudovitim otočkom in starim bendiktinskim samostanom pa je polno prav takšnih plovil. Gostitelji so mi zagrenjeno povedali, da se zaman borijo proti temu. Sam nacionalni park je organiziral izletniške vožnje s številnimi motornimi ladjicami. Meniha sta mi povedala, da v sezoni mali otoček s temi ladjicami obišče nekaj tisoč ljudi. Daleč preveč za otoček, daleč preveč za jezero. Strokovnjaki opozarjajo, da bo prišlo do uničenja jezerske favne in jezero bo začelo gniti.

Nacionalni park je običajno razglašen zato, da čuva interese narave pred dobičkarskimi apetiti. V tem primeru pa je narobe- sam se jim predaja, čudoviti park pa propada. O tem sem se lahko prepričal, ko sem zjutraj v zalivu zagledal velik naftni madež. Z občutkom nemoči sem ga opazoval skupaj z nekaj užaloščenimi domačini. Njihovi predniki česa takšnega nikoli niso videli, čeprav takrat še ni bilo nacionalnega parka. Ali pa prav zato.

A da ne bi mislili, da je tako samo na Hrvaškem. V Sloveniji lahko najdemo številne primere donkihotovske borbe z dobičkarskimi mlini na veter. O Planinski vasi smo že veliko pisali a asfaltna baza še kar kraljuje v njej.
Pred nekaj dnevi sem obiskal sečoveljske soline v občini Piran. Pred časom so bile razglašene  za krajinski park in prav je tako. Tudi tam je nekaj zanesenjakov, ki se borijo proti lovcem na dobičke. Ti jih kar naprej ogrožajo. Komaj so rešili soline pred podaljšano letališko stezo za še večja letala, ki bi v vedno več betonskih naselij dovažala vedno več turistov. Zdaj se na njih ozirajo novodobni bogataši, ki tam že vidijo donosna apartmajska naselja. Ali pa veliko marino za jahte. Vse to prinaša dobiček, ne pa te dolgočasne soline, najbrž godrnjajo.
A sečoveljske soline niso kar tako. Oglejte si jih ob priliki. Edino tam še pridelujejo sol po stari metodi, brez kemičnih dodatkov. Ohranili so sedemsto letno tradicijo. Cela vrsta redkih živalskih vrst, predvsem ptic prebiva tukaj. Zanimivo jih je opazovati. V nekem dolgoročnem, sonaravnem razvoju turizma na naši obali bi takšne soline predstavljale pravi zaklad. Saj turisti se bodo kmalu naveličali hoditi drug po drugem in občudovati betonska naselja. Še kako bo pomemben neokrnjen košček narave, ki daje najbolj zdravo sol in nam kaže, kako so jo stoletja pridelovali naši predniki.

Če bodo naši zanesenjaki vzdržali. In če ne bo politika tudi tokrat podlegla novcem naših svežih milijonarjev.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 6. November, 2006 ob 09:21 v kategoriji Aktualno, Slovenija, miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

10 komentarjev na “Zemlja vedno bolj propada”

  1. nordstar nordstar pravi:

    Menim, da je z zaveščanjem ljudi treba začeti zgodaj. Praktično bi to moral biti predmet v šoli. Po vsem svetu.

  2. denkmal pravi:

    Se popolnoma strinjam z vsem kar ste zapisali. Že dolgo mi je jasno, da pregovor: “Denar je sveta vladar !” ni iz trte zvit in še kako drži. Večina je na žalost pripravljena naredi vse za denar. Kljub temu, da so politikov polna usta predvsem besed o razvoju območja, pridobivanju novih delovnih mest, itd sem prepričan, da se zadaj mnogokrat skrivajo drugačni, bolj osebni interesi, kljub temu, da s posegi v okolje delajo neposredno dolgoročno škodo sebi in ostalim. Bolj kot globalno na klimatske spremembe na Zelji, bi zapisal, kaj vse človek vidi v naših krajih. Predvsem v smislu “Misli globalno, deluj lokalno”. Kaj vse vidim ! Metanje odpadkov kamor pač pade, pade. S tem mislim tudi na “manjše” zadeve. Oglejmo si samo okolico naših izobraževalnih inštitucij (osnovne in srednje šole, fakultete, …). Največkrat je okolica polna odpadkov, ki jih za sabo pušča mladina. Sam nisem star … 33 let in kaj se mi je prepetilo ne dolgo nazaj. Hodil sem ob živi meji ene od šol v mojem meestu. Pred mano je hodila skupina dijakov, ki so očitno imeli ta čas malico. Vse kar jim je od malice ostalo (odpadna embalaža) so zmetali v živo mejo. Nisem moral biti tiho in sem jih oppozoril na neodgovorno ravnanje. Še dobro, da ne zgledam ravno “prijazen” :-) (beri: sem bolj visoke, čokate, natrenirane postave) in nisem bil deležen opazk, ki jih po navadi takšna mladina zabrusi nazaj. Toda kljub temu moje besede niso padle na plodna tla. Popolnoma so me ignorirali in šli svojo pot dalje, kot da se ni niči zgodilo. Niso vsi takšni. Toda okolica nas lahko opozarja, da je veliko takih. Kaj delamo na izobraževanju mladine ? Na TV zelo rad pogledam kakšno oddajo, ki govori o naravi. Na nacionalni televiziji je zadne čase kar nekaj oddaj lastne produkcije na to temo. Dvomim, da si takšni, ki sem jih opazoval, take oddaje ogledajo. Menim tudi, da jih v šoli poučijo o teh zadevah (kako je potrebno varovati okolje), a na žalost gredo takšne zadeve pri nekaterih notri skozi eno uho in ven skozi drugo. Nisem pristaš strogih restriktivnih ukrepov, vendar sem vedno bolj mnenja, da bi jih morali imeti. Če ne gre drugače, si ljudje najbolj zapomnemo, če nas nekdo močno udari po denarnici. Nekajkrat bomo premislilil, preden bomo zopet storili takšno dejanje. No, pa smo zopet pri denarju …

  3. tomm pravi:

    Kaj smo ljudje drugo kot proizvod, ki uničuje rajsko lepoto zemlje in hoče iz nje izvleči vse tisto, za kar si je vseprisoten duhovni svet najmanj nadejal. Namesto, da iz sebe skozi izkušnje izvlečemo naše napake, jih z našim vedenjem še bolj učvrščujemo in obenem s seboj vlečemo v propad še to preostalo lepoto planeta.Pravijo, da le skozi težkoče pride spoznanje; pa vendarle bo ta težkoča, ki bo doletela človeštvo radi nekaj deset multi miljarderjev prevelik odmerek, ki bo vse uničil. Prišel bo čas, ko bo zopet kot nekdaj kmečki punt prijel v svoje roke vajeti sveta in bo izbrisal iz zemlje teh nekaj pijavk,ki so rak rana vse naše oble.Nekaj začetnikov, ki oznanjate novo svetlobo se že čuje in drago nam je nam nevidnim, da se čuje glas od takih, ki so s svojo državniško funkcijo znali ustvariti vibracijo, ki ne bo nehala nihati, ampak se kot se že čuti in vidi je vse bolj močna in bo prišel čas, ko bo uspela te komarje krvosese s svojo močjo in glasom postaviti na javno tablo, tako da bodo vidni ti vzročniki vsega hudega,stresov in bolezni.Zemlja kliče preostale milione ljudi k enotnosti in enakopravnosti, da bo ta izkušnja nemoči množic in modernega suženjstva za vedno enkrat konec.Tomm

  4. mijau pravi:

    Denkmal je poskusil ozavestiti skupino mladih, ki so metali odpadke v živo mejo. Povedal bom zgodbo, ki se je pripetila mojemu bratu pred leti v Muenchenu. Na ulici si je dal bonbon v usta in spustil papirček na tla. To je videl nasproti idoč starejši gospod, se brez besed sklonil in papirček pobral. Ko mi je brat to pripovedoval, je dodal, da ga še nikoli ni bilo tako sram in da do konca življenja ne bo na pločnik odvrgel nobene smeti.

  5. GRiSON GRiSON pravi:

    Me veseli, da moj predsednik vidi problem onesnaževanja, kar danes malokdo ne vidi. Ne mladina, ne starejši vzorniki. Vendar spoštovani J. Drnovšek besede niso dovolj, potrbno je tudi kaj narediti. To pa najlažje naredi tudi naš predsednik, vendar konkretno, ne na papirju!?

  6. GRiSON » DRAGI PREDSEDNIK JANEZ DRNOVŠEK pravi:

    [...] Včeraj v ponedeljek, 6. november 2006  sem opazil, da ima naš predsednik Janez Drnovšek SiOL blogos. V svojem sestavku je napisal Zemlja vedno bolj propada. [...]

  7. danal danal pravi:

    Pozdravljeni!

    Pogosto se zgražam kar nad odpadki v svoji bližnji okolici, le pet km iz strogega centra LJ. Se prašujem, čigava last so nekatere površine, ki so tako zasvinjane z odpadki? Kdo je odgovoren zanje? So ‘ničija’ last? Ob njih pomislim na novega župana LJ. Bo videl, bo kaj ukrenil? Ko Snaga izprazni kontejnerje v tovornjak s smetmi, delavci ročno ne poberejo nobenega odpadka, ki leži okrog smetnjakov. Na srečo imamo pridnega hišnika, da vse to počisti, pograbi listje. Listje me najmanj moti, saj je del narave in narava ga lahko vzame vase, tetrapakov in druge embalaže pa ne more. Toliko je brezposelnih ljudi! Tudi kaznjence bi se (ob ustrezni kontroli, seveda) lahko napotilo na čiščenje površin.

    Ja, skrb za okolje bi moral biti obvezni predmet v šoli. Dobra zgleda sta opisala, denkmal in mijau, zares.

    Naj vam vsem kakšen žarek polepša dan!
    Pozdrav,

    Alenka

  8. vlatka vlatka pravi:

    Politiki?
    Se morda nisi malce zmedel v svoji izjvai?
    A nisi tudi ti politik?
    In če ti še enkrat povem, kar sem nekje zapisala tebi – besede, ki jih zapisuješ, so že zdavnaj zapisane.

    Žalostna sem, ko vidim, da v bistvu nazaduješ, namesto, da bi napredoval… :( :(

  9. tomm pravi:

    Besede je treba kar naprej ponavljati, ker se že po prvem kolenu razgubijo in nimajo več moči, zato pa ne stopam G.Drnovšku v bran, pač pa besedam za katere ni važno kdo jih razširja temveč, da bi bilo čim več takšnih.Res je, da je bilo že vse napisano, povedano in res je da veš Vladka več kot marsikdo in res je, da si jezna,ker bi ti vse to lahko napisala in res je da bi te mnogi hoteli čuti in videti tudi tvoje čeprav že videne misli(mislim na papirju).Nikoli se ne jezi in dano ti bo, da boš zadovoljna med vsemi nami, ker si istočasno del vseh nas.S spoštovanjem ..

  10. commonsense pravi:

    hmmm: zdrava pamet mi pravi, da profit sam po sebi ni ne vem kakšno zlo. kdo bo pa gradil hotele , da bodo lahko tudi kontinentalci in ne samo domači ribiči uživali lepote morja, če ne zaradi profita?V komunizmu je to sicer brezprofitno delala država, ampak je komunizem, pa tudi jugosocializem(seveda to ni ista stvar) imel veliko drugih pomanjkljivosti.tega se je dobro zavedal tudi janez.d, sicer bi ravnal drugače kot je.zdaj imamo pač kapitalizem- precej zaslug za to ima prav janez d.

    nacionalni parki niso to le zato, da obranijo naravo pred ljudmi, ampak prav tako zato, da navadnim državljanom omogočajo to naravo tudi obiskati in uživati, da jo naredijo pristopno.problem na hrvaški obali (in marsikje drugje) ni to, da gradijo hotele in ceste in marine, ampak to, da ali nimajo pametnih in premišljenih zakonskih okvirov za to, ali jih ne spoštujejo- to pa je spet druga zgodba. poleg tega od teh hotelov, cest in marin živijo ljudje, ki že nekaj desetletij od ribištva , olivnega (ne oljčnega, saj ni iz lesa!) olja in domačega paradižnika ne bi mogli več preživeti.tudi na zaplani stoji brunarica na mestu, kjer bi gotovo lahko gnezdile kakšne ptice, žabe, kače, poljske miši, pajki in podobno.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.